Ohranjanje severozahodnih primorskih narečij

V okviru našega programa za ohranjanje, raziskovanje in primerjanje narečij SZ Primorske narečne skupine, v katero sodijo kobariški in bovški govori ter rezijansko, tersko in nadiško narečje, bi radi zbirali narečne besede in jih objavili v narečnem slovarčku. Pozivamo vas, da tudi sami pripomorete k ohranitvi starih besed ter nam jih pošljete preko spletnega obrazca ali emaila. Pod severozahodna primorska narečja spadajo:

Obsoško narečje

Govori se na območju od Kobarida do Trente. Deli se pretežno na kobariški, bovški in kotarski govor ter v okviru teh še na ožje lokalne govore. Pozna tonemsko naglaševanje na dolgih zlogih in jakostno na kratkih zlogih.

Nadiško narečje

Govori se ob reki Nadiži v Benečiji. Naglasna mesta so zelo arhaična (ohranjen tip: sestrá, kosá, meglá). Benečani se povezujejo v društva, inštitut, imajo dvojezično šolo, časopise, knjige ipd. in skrbijo za rabo tega slovenskega narečja.

Tersko narečje

Govori se v Terski dolini v vzhodni Benečiji. Je živi muzej slovenskega jezika, saj nikoli ni bilo vezano na nobeno obliko knjižne uporabe. Uporablja muzikalni naglas in pogosto izpušča g, npr. ora namesto gora.

Rezijansko narečje

Govori se v Reziji. Velja za prehodno narečje med primorskimi in koroškimi narečji slovenskega jezika, ohranilo je veliko anarhizmov (jezikovnih ostalin), vendar pa ima tudi nekatere čisto svoje posebnosti.

Oddaj narečno besedo

Narečni slovarček

Slovenščina Kobariški govor Kotarski govor Bovški govor Nadiško narečje Tersko narečje Rezijansko narečje
bati se bat se se bat bati se batǝ se bati se
bedeti (pozno v noč) čumíәt čumiәt gledat (celo nuoč) warwät (te märtve)
beseda bәsíeda besida besieda besiǝda bisida, basida
brat brèt brat bret Brat bratar brátar
čevelj čríewl čeriwji črìewәlj šuolni, čerievje čǝreujǝ, škarpa črivi
čez čríez čeris črez, črìes čez čez črez, čris
črn črn črәn čarni čarn, črn čärn
hiša hiša, bajta hiša bàjta, vàjta hiša kiša, hiša hiša, jïša, bajta
hlev štala hliw hlìew, gudrt hliev hliǝu hliw, štala
ime imíe ime imìe ime íme jïmë
imeti rad míet red miәt rad mìetә redә imiet rad, miet rad mietǝ rad mët radë
iti jәt jәt itì, jәtì iti ǝtǝ́, jǝtǝ́ tet
iz daljnega kraja od dәléč od deleč od dәlèč od deleča od dǝlečá z dalëčnjaga
kača kača, modrés kača, mudras kača, lipera kača kača
kaj ki ki kej ki, kaj kuo, kaj kej
Kako ti je ime? Kuó se kličeš? Kaku se kličeš? Ku se klíčәš? Kuo se kličeš? Kako tǝ se kličeš? Kaku se klïčëš?
kamenje kamnje kamje kamani kamanje kamanjë
kateri kíer keri kìėr, kìėrә keri kǝ, katerǝ kiri
kdo kdo gdu kìėr; kәdùo (Žaga, Srpenica) duo ki, duo du
klepati koso klepàt klepat koso klepat koso klepatǝ klapät
kokoš kokúoš, kura kakwš kúra, pùla kakuoš kókoš kökoš
kokošji hlev kúrәnk kurnk kokošnjak kokošar ta koköšje hliwčeć
korito koríto korito gùjs; kuríto, kàšta (za živino) korito korito korïtu
lepa maškara liep pust te liepa maškera liepa maškǝra lipa bïla maškira
nočna omarica škabәlč, škabél škabel nàhkàsәlc škabel, šgabel, komodin komodin
ošpice maruskole mәrùskle maruske marúsklen brüskule
podariti brez plačila šéjnkәt šejnkat šenkat šenkatǝ šïnkat
poljubiti búšnәt bušnәt búšәntә bušnit bušnetǝ bušnot
skodelica šálca šalca šalca, cikera skliedǝca šolica
slišati slišәt čut šlíšәtә čut, poslišat čutǝ čut, ćot
soba izba, kamra, kámәrca kambra kàmra izba, kambra, kambarca hiša, hram, solár hiša, jïspa
ščipati uščipәnt ščipat ščipat, uščipint sčipatǝ, uščipnetǝ šcïpnut
šest šíest šest šest šest šëjst
šola šúola šuola šuola škuola škula
ubožec božc bušc bùožәc buožac bóžac búžac
vrba wrba šibje uarba varba wärba