Življenje v naravi

O programu

Program dejavnosti Življenje v naravi je preplet vedenja s področja geografije, biologije, zgodovine, turizma, etnologije, ekologije, ipd. in veščin s področja življenja, bivanja in gibanja v naravi, ki nas obdaja, posebno pohodništva z gorništvom, pohodništvo na dolge razdalje, taborništva, gozdovništva, športnih dejavnosti v naravi.Izvajamo tudi zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje in družboslovje v vrtcih in prvi triadi osnovnih šol. Poudarek je na pridobivanju izkušenj ter veselju v raziskovanju in odkrivanju narave in njenih pojavov. Izkušnje zaznavanja, opazovanja in raziskovanja povezujemo z vsemi že naštetimi dejavnostmi v naravi. Dejavnost bogatimo tudi z obujanjem starodavnih šeg, navad in običajev in raziskovanjem lokalnih kulturnih elementov – narečja, domača obrt, tradicionalne jedi, širjenje ljudskega pripovedništva... Za izvedbo tega programa smo se odločili zato, ker so vsebine povezane s spoznavanjem narave zelo pomembne za sobivanje s prelestno naravo v Posočju.

Pohodništvo na dolge razdalje

S hojo na dolge razdalje z otroki in mladostniki smo pričeli po slovenski planinski poti ob 60 letnici te najstarejše poti pri nas. Tako smo začeli pohode kar na Pohorju, nato nadaljevali z Uršlje gore vse do Logarske doline, nato šli tudi okoli Krna domov in sicer iz Bohinja na planino Polje in na vrh Krna, sestopili v Lepeno in se mimo Jablance vrnili peš v Kobarid. Naslednje dve leti smo prehodili najprej pot od Slavnika, Socerba, bivakirali na Tinjanu in vandrali vse do ankaranske plaže, letos pa smo bili na južni meji in sicer smo hodili vzdolž reke Kolpe vse od izvira do Metlike. Hodimo v majhni skupini otrok, ki so sposobni hoditi nekaj dni zaporedoma od 5-10 ur. Želimo, da se naši skupini pridružijo otroci zadnje triade OŠ in tudi mladina in odrasli, ki jih veseli odkrivanje samega sebe na poteh v naravi.

Pohodništvo z najmlajšimi

V okviru pohodništva v vrtcu združujemo tri različne programe: zlati sonček, ciciban planinec in življenje v naravi. Pri izvedbi medsebojno sodelujemo vrtec, planinsko društvo in zavod. Vsako leto opravimo vsaj 8 izletov v ožjo in širšo domačo okolico in navajamo otroke na opazovanje in prisluškovanje narave, preprosto orientiranje, gibanje in nevarnosti v naravi, opremo v naravi, prijateljstvo in dobre medvrstniške odnose. Na pohodih sodeluje celotna predšolska skupina z vzgojitelji vred kar je edinstven primer te prakse pri nas. Fizično gibanje in notranja doživetja so tako pomembna, da smo veseli, da so pedagogi v Kobaridu to prepoznali in program uvrstili v redni kurikulum.

Raziskovalne ŽVN delavnice in pohodništvo na šolah

Delavnice izvajamo po šolah v majhnih skupinah, menjaje na različnih šolah na Kobariškem in Bovškem. Izvedli smo delavnice obujanja starih šeg in navad ob menjavi letnih časov, izdelali gojišča za deževnike, opazovali razvojne faze metulja, sadili drevesa, izvedli projekt raziskovanja, opazovanja in meritev na naših rekah, spoznavali smo višinske pasove rastja in izdelali herbarij tipičnih rastlinskih vrt, opazovali smo drobne žuželke in živali v opazovalnem lončku in pod lupo, včasih tudi pod mikroskopom. Izdelali smo tudi prečni profil reliefa med sv. Lovrencem in Krnom. Bili smo za en dan markacisti, sirarji in gorski reševalci. Izdelali smo tudi bivak v gozdu in bivakirali v topli junijski noči in bili na neštetih izletih v hribe, jame in gore v Posočju in drugod.

Taborjenja

Hoja je osnovni element gibanja in zato osnova vseh športnih dejavnosti. Naš cilj je, da širimo hojo med otroki in mladimi na krajše in daljše razdalje, kjer je potrebna moč, volja in vzdržljivost na preizkušnjah. Ni boljšega načina zaznavanja in povezovanja z naravo kot so taborjenja. Bili smo že večkrat na bližnji Planini Kuhinja, na Mostu na Nadiži nad Breginjem, v Trenti, na Planini Loka pod Raduho, v Reziji, prečili smo celotno Pohorje in hrbet od Uršlje gore do Raduhe, v Alpah smo se iz Bohinja vzpeli na Krn in sestopili v Lepeno in par nogah vztrajali vse do Kobarida. Bili smo v Ospu, hodili na bližnje vzpetine, plezali v Črnem kalu, se zgubljali na nočnem oviratlonu in hodili vzdolž reke Kolpe vse od izvira do Metlike. Spimo po kočah, v šotorih, včasih pod milim nebom, postavimo bivak iz šotork ali iz vej. Ob tem je zelo pomembno, da večkrat tudi kuhamo sami, se družimo v hladni senčici, se polivamo z vodo, igramo nogomet ali odbojko, plezamo, pojemo ob tabornem ognju, pečemo hrenovke na palici, celo plešemo in čolnarimo…